V okviru projekta Šola ambasadorka Evropskega parlamenta so se dijaki SEPŠ, ki sodelujejo v projektu EPAS odločili, da se bodo udeležili spletnih pogovorov z evropskimi poslanci pod skupnim naslovom »Če bi jaz odločal, bi …«, na katerih so se dijaki postavili v vlogo odločevalcev in predstavili poslancem svoje predloge ukrepov na področju izbrane evropske politike. To je bila odlična priložnost za  mlade, da aktivno spoznajo obravnavane teme, proces oblikovanja politik v EU, delo poslancev v Evropskem parlamentu, odločevalski proces, … Predvsem pa je to odlična priložnost, da odločevalcem neposredno sporočijo  svoje želje in interese na obravnavanih področjih ter tako krepijo duh aktivnega državljanstva. Dijaki so sodelovali s predlogi pri vseh temah, na dveh pa aktivno preko videokonference.

Organiziranih je bilo  osem razprav, evropski poslanec-ka pa je sodeloval-a v izmed njih:

o   Spopad s pandemijo

o   Boj proti globalnemu segrevanju

o   Pravice manjšin (rasnih, verskih, spolnih, …)

o   Zaposlovanje mladih

o   Enakost spolov

o   Energetski viri prihodnosti

o   Svoboda govora in preprečevanje lažnih novic

o   Preprečevanje odvisnosti med mladimi

 

Meri Logar, mentorica

 

 

  1. marca 2021 smo se udeležili odlične razprave na temo »Enakosti spolov«. Dijakinja Neila Kanurić je na razpravi predstavila nekaj predlogov, ob zaključeni predstavitvi pa jih je z veseljem komentirala gospa Irena Joveva.

Naši predlogi so se temeljili predvsem na pravicah žensk, saj se ženske vsakodnevno srečujemo z diskriminacijo na različnih področjih.

Svetovali smo:

  • Ženske si želimo enake plače, kot jih imajo moški. Zakaj bi imela direktorica nekega podjetja manjšo plačo, kot jo ima njen kolega direktor, če pri tem opravljata enako zahtevno delo? Pri tem ne bi le izenačili plače na nivoju direktorjev, izenačili bi jih tudi na nivoju med sabo primerljivih poklicev.
  • Poleg tega si želimo tudi opravljati poklice, ki jih opravljajo moški. Ženske smo podcenjene pri svojih zmožnostih, zato je  pri tem potrebno tudi ozaveščanje. Taka ozaveščanja bi izvedli predvsem v šolah. Vendar samo to ni dovolj. Ozaveščanja bi izvedli tudi pri delodajalcih, ki so ključni pri zaposlitvi in s tem bi jim dokazali prednosti zaposlitve žensk.
  • Obvezno večje zastopstvo žensk v parlamentu in vladi (50%).. Čeprav je delež žensk med poslanci Evropskega parlamenta okoli 35 odstotkov, je povprečna zastopanost žensk v nacionalnih parlamentih v številnih državah bistveno nižja, nizek je tudi odstotek ministric v vladah držav članic. Višje volilne kvote so bile uspešno uvedene že v nekaterih državah, v večini pa ne.

 

  1. marca 2021 smo se ponovno udeležili razprave “Če bi jaz odločal…” na temo »Zaposlovanja mladih«. Zaposlovanje mladih je v današnjih časih zelo pomembno. Mladi ljudje smo polni novih idej, pripravljeni za uvedbo inovacij ipd.

Predlagali smo:

  • Če govorimo o prednosti zaposlovanja mladih je to zagotovo sposobnost uporabe novih tehnologij. Starejši ljudje so seveda polni izkušenj, zato so v vsakem sektorju pomembni tako mladi kot stari. Če bi mi odločali, bi bilo z zakonom predpisano procentualno zaposlovanje starostnih skupin. To pomeni, da bi npr. vsak sektor moral imeti vsaj 20% starejših oz. mlajših zaposlenih, odvisno od dela. Tako bi tudi v šolah imeli tako mlajše kot starejše učitelje/profesorje, saj nas starejši lahko naučijo veliko stvari, vendar pri tem moramo upoštevati, da mladi zaposleni imajo  boljši stik in tudi lažje razumejo učence, dijake, študente.
  • Država bi morala podpirati zaposlovanje mladih. Danes je predvsem največja težava zaposlitev. Ker države vsako leto vse bolj podaljšujejo predpisano delovno dobo pred pokojnino, imamo veliko starejših zaposlenih ljudi in prav zaradi tega ni prostora za zaposlovanje mladih. Posledično zaradi tega mladi zapuščajo svoje domovine in država se vse bolj sooča s krizo, saj je ona ta, ki plačuje izobraževanje mladih, oni pa s svojim znanjem veliko prinašajo drugim državam. Če bi mi odločali, bi bila delovna doba skrajšana do 60. leta starosti, zato bi imeli veliko več mest za zaposlovanja mladih.
  • Na šolah bi omogočili večje informiranje o posameznih delih, tako da bi šole organizirale različna predavanja na katerih bi predstavljali razpoložljiva delovna mesta in lahko bi tudi organizirale praktične ure dela z izkušenimi podjetniki. Tako bi dijaki prejeli veliko več znanja in izkušenj. Razširitev mreže Erasmus + za študente, ki želijo polovico svojega študija preživeti v tujini in na tak način pridobiti tako študijske kot delovne izkušnje v določenem poklicu za katerega študirajo. Na take načine bi si mladi razširili mrežo stikov, kar bi jim lahko pomagalo pri iskanju zaposlitve, saj večina podjetjih ob razpisu za nova delovna mesta išče ljudi z delovnimi izkušnjami.

 

Naše predloge je tokrat  komentirala evropska poslanka Romana Tomc. Predloge smo skupaj analizirali, jih ustrezno ovrednotili, delili mnenja in prišli do skupnih ugotovitev. Glede na to, da je tema o težavah pri zaposlovanju mladih aktualna zadeva, smo se zelo poglobili vanjo.

Z razpravami smo pridobili veliko znanja in naučili smo se razmišljati na višji in bolj resni ravni, kar nam bo zagotovo koristilo v nadaljnjem šolanju ter pri zaposlitvi.

Neila Kanurić, 1. A EG