Povzetek odgovorov dijakinj in dijakov (2.AD, 2.TR, 3. AD, 3.TR, 2.ET, 3.ET, 4.ET), ki so iskali odgovore na naslednja vprašanja:

POJASNITE, ZAKAJ JE DOBRO POZNATI OTROKOVE PRAVICE?

KAKO SE URESNIČUJEJO OTROKOVE PRAVICE V ČASU KORONAVIRUSNE BOLEZNI?

NA KOGA SE LAHKO OBRNE OTROK PO POMOČ, KADAR SO KRŠENE NJEGOVE PRAVICE?

Dijaki so napisali, da moramo poznati otrokove pravice, kajti le tako bomo otrokom zagotovili brezkrbno otroštvo in odraščanje.

Dijaki so navedli mednarodne in slovenske predpise, ki urejajo njihove pravice in omenili moralno dolžnost odraslih, da ustvarijo pogoje za njihovo uresničitev.

Če poznajo svoje pravice, znajo pomagati sebi in drugim.

Zavedajo se omejenih možnosti za njihovo uresničevanje v sedanjih, posebnih razmerah koronavirusne bolezni, obenem pa so poudarili, da se otrok pogosto ne zna in ne more postaviti za svoje pravice. Kar nekaj jih je pomislilo tudi na otroke, ki imajo še slabše življenjske pogoje (brez pitne vode, hrane, doma, šolanja, zdravstvene oskrbe…).

»Pravice so del dostojanstva vsakega posameznika, še posebej skladnega razvoja vsakega otroka«.

»Vsaka pravica se konča tam, kjer se začne pravica drugega.«

Dijaki so izpostavili omejenost uresničevanja, predvsem določenih otrokovih pravic.

To so: pravica do druženja (s sošolci, z vrstniki, s starimi starši, sorodniki); pravica do svobode gibanja po državi ter v druge države; pravica do izobraževanja; pravica do zasebnosti; pravica do kvalitetnega preživljanja prostega časa (ni športnih, glasbenih, … aktivnosti); pravica do izražanja lastnega mnenja; pravica do varnega okolja…

Napredna tehnologija, v kolikor jo imajo, jim vsaj delno olajša njihova življenja, nikakor pa jim ne more nadomestiti omejenega uresničevanja razglašenih pravic.

Večina dijakov se v težavah obrne na starše, prijatelje; v šoli na učitelja, razrednika, svetovalno delavko. Vedo, da se za pomoč lahko obrnejo na Varuha človekovih pravic (zagovorništvo otrokovih pravic, UNICEF-ove varne točke), Zvezo prijateljev mladine (TOM -telefon za otroke in mladostnike), center za socialno delo, policijo.

Vsak otrok ima pravice,

ni prav, da se dogajajo krivice,

prav je, da o tem govorimo,

da s tem pozornost otrok dobimo,

da vedo, da obstajajo zanesljive osebe,

ki jih ima okoli sebe,

da o tem spregovori,

in da pol teh krivic več ni,

prav je, da ve, da so vsi enakovredni,

tudi če misli, da so njegovi problemi ”bedni”,

prav je, da se naše mnenje šteje

in da ni pri tem postavljene meje.

                                                                       Nuša, 2. ET