Tretji teden delovne prakse se je začel z grenkim priokusom, saj smo vedeli, da se le-ta zaključuje. Toda naša ravnateljica nas je presenetila z vožnjo po otoku. Razdelili smo se v skupine po 3 ali 4 dijaki in se v naslednjih dneh odpeljali z avtom, ki ga je ravnateljica najela do petka. Videli smo še druga mesta tega prečudovitega otoka, po poti je bilo sicer veliko ovinkov, vendar smo se v družbi ravnateljice imeli zelo lepo.

V podjetju se je odvijal najtežji teden prakse. Po skupinah smo promovirali svoj unikaten šampon, napisali končno poročilo, izdelali končni izdelek in v petek so nas mentorji presenetili z diplomami. Zvečer smo se še zadnjič odpravili v mesto, kjer je kot vsak večer bilo prelepo vzdušje, ljudje so zelo prijazni in te takoj sprejmejo medse.

V soboto zjutraj smo lahko malo več spali, saj nismo imeli nobenih obveznosti ali izletov. Ob 11.00 smo morali zapustiti sobe in kovčke odnesli v skupni prostor. Čas smo si krajšali s še zadnjim sprehodom po mestu in kosilom.

Ob 16.00 nas je avtobus peljal na letališče. Na letalu je bilo manj ljudi kot na prejšnjem letu, zato smo lahko nekateri sedeli tako, kot smo si želeli. Po mojem mnenju je let zelo hitro minil, saj sem bila v dobri družbi.

V Bologno smo prispeli okoli 1.00 zjutraj, poiskali smo kovčke ter se z avtobusom odpeljali proti domu. Med vožnjo so nas ustavili policaji, vendar so nas hitro spustili naprej. Ko smo bili nad Trstom, smo staršem sporočili zanje veselo novico, da bomo kmalu prispeli. Okrog 6.00 zjutraj smo se poslovili od ravnateljice in ostalih in se s starši odpravili domov.

To je bila za nas res prelepa izkušnja, zbližali smo se z ostalimi dijaki in spoznali, da zna biti naša ravnateljica »res prava faca«.

 

Srčno upamo, da bi podobno izkušnjo lahko ponovili naslednje šolsko leto nekje drugje prav vsi, ki smo bili na Tenerifih na delovni praksi.