V svetu  narašča pomanjkanje hrane, a jo kljub temu zavržemo veliko preveč. Sicer razloge za pomanjkanje hrane v svetu lahko pripisujemo različnim vzrokom, kot sta rast prebivalstva in s tem krčenje pridelovalnih površin in degradacija le teh s pesticidi.

Gore hrane veliko krat nastajajo zaradi trgovin in  ostalih javnih institucij, ki si naredijo večje zaloge hrane, da se slučajno ne bi zgodilo, da bi jim zmanjkalo zalog. Sicer pripomorejo tudi gospodinjstva zelo velik delež odpadne hrane, ki znaša kar 38%. Iz Delovega članka je razvidno, da smo v letu 2018  Slovenci pridelali kar 139.000 ton odpadne hrane, kar je povprečno 68 kilogramov odpadne hrane na prebivalca. V letošnjem letu bo zagotovo zavržene veliko več hrane zaradi pandemije covida 19, saj so se pojavljale okužbe tudi znotraj mesno predelovalnih obratov, trgovin in gostinskih ter terestričnih storitev oziroma dejavnosti. Veliko odvržene hrane prispevajo  javne ustanove kot so bolnišnice, šole in domovi za starostnike.

Hrana, ki jo ljudje odvržemo po celem svetu prispeva kar 8 odstotkov toplogrednih plinov. V namen ozaveščanja o zavrženi hrani v družbi se je uveljavil 29. september kot Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani, ki je bil razglašen s strani generalne skupščine Združenih narodov.

Prav v povezavi s temo o zavrženi hrani je bila v septembru podpisana Izjava o sodelovanju za zmanjšanje izgub hrane. Na slovenski strani je bila podpisana s  strani kmetijskega ministerstva. Tiri dni kasneje, torej na dan 29.september se je kmetijskemu ministrstvu pridružilo še več deležnikov, ki so podpisali to izjavo.. Le- teh je bilo 7. Ob razširitvi slike na vse članice Evropske unije lahko ugotovimo, da je slika o odvrženi hrani še nekoliko slabša od slovenske. Vsak povprečen Evropejec zavrže kar 173 kilogramov. Vsi prebivalci Evropske unije torej skupaj zavržemo kar 88.000.000. tom hrane. Taka količina hrane pa pripomore k vse večjemu spuščanju ogljikovega dioksida v ozračje, ki se segreje za 1,5°C letno.. Če  želimo ohraniti planet za naše zanamce, moramo zmanjšati količino onesnaževanja zraka, vode in prsti ter drugih naravnih bogastev. K temu lahko pripomoremo tudi z zmanjšanjem količine odpadne hrane, kar podpira tudi Evropski parlament. Po dostopnih podatkih na spletni strani  Evropskega parlamenta lahko ugotovimo, da si kar 55.000.000, kar znaša9,6% Evropejcev vsak drugi dan nima obroka primerne kakovosti. To kaže na revščino in lakoto tudi v razvitih državah, ki pa še zdaleč nima takih okvirjev kot v revnejših ali manj razvitih državah.

Dobro polovico prehranskih odpadkov ustvarijo gospodinjstva. Ti odpadki sicer nastajajo vzdolž celotne prehranske verige, od kmetij preko živilsko-predelovalne industrije do trgovin in supermarketov. Vsak člen v prehranski verigi lahko sam nekaj pripomore k zmanjšanju količine odpadne hrane in stisk soljudi, ki so veliko krat lačni in žejni. To pomeni, da lahko tudi širša javnost pomaga pri zmanjševanju količine odvržene hrane. V izogib kupovanju prevelikih količin hrane si lahko vsak kupec naredi seznam potrebnih izdelkov za nekaj dni in naj ne bi hodili lačni v trgovino, saj lahko prav zaradi tega lahko kupimo še dodatne ne potrebne dobrine. Tudi ostali deležniki lahko pomagajo. Težave s politiko prehrane skuša odpraviti tudi Evropski parlament z različnimi ukrepi.

Med ukrepi, ki jih predlaga poročilo, so davčne olajšave za donacije hrane in boljše informiranje potrošnikov o pomenu oznak, kot so ‘porabiti do’ in ‘uporabiti najmanj do’.

Čeprav šest od desetih Evropejcev vedno preveri datum uporabnosti živil, pa vedno ne razumejo, kaj točno te oznake pomenijo, je pokazala raziskava evropskega javnega mnenja Eurobarometer.

Poslanci bodo o poročilu poslanke Borzan na plenarnem zasedanju razpravljali 15. maja, glasovanje o njem pa bo 16. maja. Razpravo lahko spremljate v živo.

Tajda Požrl, 3. b EG