Evropski parlament je danes edina neposredno voljena ustanova v Evropski uniji. Predstavlja predvsem interese ljudi. Naloge parlamenta so oblikovanje in odločanje o novi zakonodaji, nadzorovanje dela drugih ustanov EU in bdenje nad spoštovanjem človekovih pravic v Evropi in po svetu. Od leta 1979 so poslanci izvoljeni na neposrednih volitvah v vsej EU. Poslanci te institucije se spopadajo s starimi in novimi napadi na temeljne svoboščine. Evropski parlament je zavezan k zmanjšanju svojega ogljičnega odtisa in varčevanju z viri. Pri delu parlament vsakodnevno uporablja vseh 24 uradnih jezikov EU. V Evropskem parlamentu je 705 poslancev, ki zastopajo vse države članice. Število poslancev posamezne države članice je odvisno od števila prebivalstva te države. Malo več kot tretjina poslancev Evropskega parlamenta je žensk. Poslanci se združujejo glede na politično prepričanje in ne glede na svojo narodnost.

 

Slovenski člani Evropskega parlamenta so:

Milan ZVER (ELS/SDS)

Romana TOMC (ELS/SDS)

Franc BOGOVIČ (ELS/SLS)

Tanja FAJON (S&D/SD)

Milan Brglez (S&D/SD)

Irena Joveva (Renew Europe/LMŠ)

Klemen Grošelj (Renew Europe/LMŠ)

Ljudmila Novak (ELS/NSi)

PREDSEDNIK EVROPSKEGA PARLAMENTA

Predsednik Evropskega parlamenta je David-Maria Sassoli. Njegov mandat traja od julija 2019 do decembra 2021. Predsednika Evropskega parlamenta izvolijo poslanci Evropskega parlamenta.

Naloge predsednika Evropskega parlamenta so zagotavljanje pravilnega vodenja parlamentarnih postopkov, nadzorovanje različnih dejavnosti Evropskega parlamenta in njegovih odborov, predstavljanje Evropskega parlamenta v pravnih zadevah in mednarodnih odnosih ter soglašanje s proračunom EU.

LIZBONSKA POGODBA:

Lizbonska pogodba, ki je začela veljati v drugi polovici leta 2009, je Evropskemu parlamentu prinesla nove zakonodajne pristojnosti in njegovo vlogo izenačila s Svetom ministrov pri odločanju, kaj EU dela in kako se porablja denar. Spremenil se je tudi način dela Parlamenta z drugimi institucijami, poslanci Evropskega parlamenta so dobili večji vpliv na izbiro vodij EU. Vse te reforme so zagotovile, da ima vaš glas na evropskih volitvah še večji vpliv na odločanje, kam je usmerjena Evropa. Lizbonska pogodba je Parlamentu podelila enaka zakonodajna pooblastila kot Evropskemu svetu, omogočila pa mu je tudi večji vpliv pri določanju politične usmeritve Evrope. Glede na spremembe pogodb je Evropski parlament tisti, ki izvoli vodjo Evropske komisije, izvršnega telesa EU, ta odločitev pa mora odražati izide evropskih volitev in s tem izbiro volivcev.

 

ZGODOVINSKI ARHIV:

Zgodovinski arhiv Evropskega parlamenta ponuja širok razpon zgodovinskih virov, člankov in raziskav, s katerimi lahko podoživimo zgodovino evropskega povezovanja in odkrijemo vlogo, ki jo je v tem procesu odigral Evropski parlament. V zbirki je okoli 5 milijonov elektronskih zapisov, ki segajo od leta 1952, ko je bila kot predhodnica Evropskega parlamenta ustanovljena Skupna skupščina Evropske skupnosti za premog in jeklo, pa vse do nedavnih parlamentarnih obdobij.

Dokumenti zaobjemajo zakonodajne, politične in upravne dejavnosti institucij ter vključujejo slike, plakate in zvočne posnetke, ki dokumentirajo dogajanje med plenarnimi zasedanji, delo odborov in sodelovanje Parlamenta z drugimi evropskimi institucijami.

 

Več si lahko preberete na:   https://www.europarl.europa.eu/about-parliament/sl

 

Alenka Beškovnik, 1. a EG