Prvi korak v smeri ustanovitve Evropske centralne banke (ECB) je bila odločitev, sprejeta leta 1988, da se vzpostavi ekonomska in monetarna unija, ki vključuje prost pretok kapitala znotraj Evrope, skupno denarno oblast in enotno denarno politiko v vseh državah euro območja. Želja se je uresničila 10 let kasneje z ustanovitvijo Evropske centralne banke (ECB)

Evropsko centralno banko sestavljajo predsednik ali predsednica , podpredsednik ter guvernerji vseh centralnih bank članic EU. Sestavljajo jo tri funkcionalna telesa : Svet ECB, izvršilni odbor in razširjeni svet. Pod njene osrednje naloge spadajo: določanje menjalnih tečajev za druge valute, delni nadzor nad deviznimi rezervami in rezervami zlata držav in zastopanje evra na mednarodnih denarnih trgih.

 

Evropska centralna banka je edina institucija Evropske unije, ki je pri svojem delovanju neodvisna. Napotkov ali direktiv ji ne morejo dajati niti posamezne vlade držav članic niti katerakoli druga institucija Evropske unije. Vključuje 19 Centralnih bank držav, ki kot svojo valuto uporabljajo evro.

Dvakrat mesečno se direktorji centralnih bank posameznih držav sestanejo v Frankfurtu na seji sveta Evropske centralne banke. Na njej razpravljajo o problemih evrskega območja, pa tudi mednarodnih financ. Na sejah se med drugim odločajo o posameznih obrestnih merah, po katerih si lahko banke na evrskem območju sposojajo denar. Nizke obrestne mere se večinoma razumejo kot pomoč za oživitev konjunkture, kajti podjetja lahko na ta način pridobivajo ugodnejše obresti za nove naložbe. Ko se sposoja preveč denarja, pa Evropska centralna banka količino denarja v obtoku omeji in tako zavre inflacijo, ki je splošno dviganje ravni cen. Po mnenju ECB bi naj bila koristna inflacija tista, ki znaša do 2%, ki se le-to trudi tudi zadrževati, kar naj bi pomagalo Evropejcem za lažje načrtovanje varčevanja in trošenja denarnih sredstev. Ta omogoča tudi dobavo in dovoljšnjo količino skupne valute v obtoku, da ne bi prišlo do nenadne deflacije v evropskem gospodarstvu. To bi pomenilo porušenje ravnovesja med kupnimi in denarnimi skladi.

 

                Tajda Požrl, 3. b EG